VZROKI ZA GOSPODARSKO KRIZO V SLOVENIJI IN NJEN IZBRUH

Vzroki za gospodarsko krizo v Sloveniji in njen izbruh
»Večina svetovne ekonomske stroke in politike razlaga, da so vzroki za finančno in gospodarsko krizo, ki smo ji priča, v finančnem sistemu, ki je kreditiral kreditno nesposobne komitente in se je finančni vrtiljak ustavil, ko je obseg neodplačanih kreditov resno ogrozil bančni sistem in ga postavil pred bankrot. Bančni sistem, pravijo, naj bi v tak položaj zajadral, ker je imel preveč svobode in ga politične oblasti niso dovolj nadzirale,« je v Dnevniku leta 2008 pisal Silvester Koprivnikar. Kriza se je začela v ZDA, od koder je prišla v Evropo in druge dele sveta, začela pa se je z razraščanjem hipotekarnih posojil (Štiblar, 2008, str. 86). Da ne bi prišlo do zloma celotnega bančnega sistema, pa je evropskim bankam – kot pomoč pri obvladovanju krize -, le to ponudila Evropska centralna banka (ECB). Ta naj bi skrbela za finančno in cenovno stabilnost v evroobmočju. Z znižanjem obrestne mere pa je skušala ublažiti posledice gospodarske krize za članice evroobmočja in olajšati pogoje dostopanja do likvidnosti (Zorc, 2013, str. 127).
»Zaradi globalne povezanosti finančnih trgov je bilo že nekaj mesecev po izbruhu krize v Združenih državah Amerike moč čutiti prve posledice in negativne vplive krize tudi v Evropi. Majhen domač trg zahteva vpetost izvoza slovenskih podjetij na mednarodne trge, kar pomeni odvisnost domačega gospodarstva od izvoza. Prav zaradi tega so se gospodarske razmere kmalu poslabšale tudi pri nas.« (Zorc, 2013, str.128)
Podjetja, ki so izvažala v tujino, so izvozila manj, ker so države zmanjšale svoja naročila. Najbolj na udaru so bile kovinska in avtomobilska industrija ter gradbeništvo. Pa vendarle je kriza prizadadela skoraj vse gospodarske panoge in inovativna podjetja, tudi storitveni sektor.
»Okrevanje bo mnogo težje kot po krizi leta 1929, vendar pa ne dovolj težko, da bi se od nje kaj naučili,« je za Delo nekoč povedal nekdanji predsednik uprave Cimosa Franc Krašovec (Delo, 2010). Pa smo se? Članice evroobmočja se s krizo soočamo različno. O kakršnem koli okrevanju še nekaj časa ne bo 'ne duha ne sluha', Slovenija tone vse globlje. Po mojih ocenah se bo kriza poglabljala vse do leta 2017, okrevanje pa bo resno in mnogo težje kot po prvem finančnem zlomu.