Ukrepi in potek slovenskega reševanja gospodarske krize

V Sloveniji smo, odkar se je pojavila finančna in gospodarska kriza, sprejeli že vrsto ukrepov, s katerimi smo poskušali omiliti posledice krize in se boriti proti širjenju negativnih vplivov le-te. Slovenija je tako sprejela ukrepe za pomoč gospodarstvu, finančnemu sektorju, varčevalne ukrepe za stabilizacijo javnih financ, ukrepe za povečanje pritoka sredstev v proračun in vrsto drugih ukrepov ter reform, s katerimi bi naj zmanjšali državni primanjkljaj in povečali konkurenčne prednosti države (Zorc, 2013, str. 128). Kljub temu pa ji z ukrepi in povišanjem davkov to do danes še ni uspelo.
Ministrstvo za gospodarstvo na primer med drugim v sklopu svojih programov za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti objavlja javne razpise (Likar et. al. , 2006, str. 215). Država želi s tovrstnimi razvojnimi pobudami podpreti razvojne projekte podjetij na tistih ključnih področjih, ki lahko prispevajo h konkurenčnosti posameznega podjetja in slovenskega gospodarstva nasploh.
Prednostni ukrepi podpirajo tehnološki napredek na vseh ravneh, s čimer zmanjšujejo tehnološki zaostanek Slovenije za EU in povečujejo delež tehnološko zahtevnih produktov. Ministrstvo za gospodarstvo spodbuja povezovanje in oblikovanje mrež za tehnološki razvoj. Po Likarju (Likar et. al, 2006, str. 215), finančno podpirajo razvoj štirih tehnoloških mrež na prioritetnih področjih biotehnologije in farmacije, informacijsko komunikacijske tehnologije, avtomatizacije procesov ter okoljskih tehnologij in novih materialov. Po podatkih iz leta 2013 so prek štirih tehnoloških parkov in štirih inkubatorjev podprli 134 podjetij. V 29 tehnoloških centrov se je vključilo več kot 240 podjetij, v vsakega od centrov pa vsaj ena fakulteta. V grozde je povezano več kot 300 podjetij s skupaj več kot 57 tisoč zaposlenimi, 40 podpornimi institucijami in 20 raziskovalno univerzitetnimi instituti. Slovenija se vključuje tudi v programe Eureka[1]. S pomočjo vavčerskega svetovanja podpirajo mala in srednja podjetja, da bi povečali dodano vrednost na zaposlenega.
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije je želela pomagati, da bi Slovenija čim hitreje splavala iz krize. V ta namen je pripravila prvi sveženj ukrepov in jih zapisala v skupaj 46-tih točkah. Od tod tudi ime Agenda 46+, pri čemer je plus povabilo gospodarstvenikom, da ukrepe ustrezno dopolnijo. Slogan  dokumenta se namreč glasi :«Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo«.

[1] EUREKA je mednarodna tehnološka iniciativa, inicirana na pobudo predsednika Mitteranda in Kohla v letu 1985 z namenom narediti gospodarstva EU konkurenčnejše, predvsem pa konkurenčno gospodarstvu ZDA in Japonske ter vzhajajočim industrijskim državam iz JV Aziji, s pospešitvijo sodelovanja med podjetji in raziskovalnimi institucijami.  Vlade držav pristopnic so se obvezale mednarodne iniciative EUREKE podpreti s tem, da podprejo partnerje iz svoje države in delno sofinancirajo delo sekretariata v Bruslju. V programu EUREKA sedaj sodeluje že 39 držav članic, vključno z Evropsko komisijo (vir: http://www.mgrt.gov.si)